top of page

Moja preobrazba

"Poleti 2019 se je moja zgodba s preobrazbo začela. Premalo gibanja, preveč kilogramov, utrujenost. Ne bi šla na morje, ne bi šla v hribe, najraje bi bila v svojem toplem domu, v zavetju, v svojih razvlečenih cunjah. Zakaj moram med ljudi, ko pa je doma tako luštno?
Mož me opomni, da sem postala malo zapečkarska, da se mi nič več ne da. Hmmm, je to res? Je krivo to, da se v svoji koži res ne počutim dobro, to da ne želim pred ljudi…
Pojma nimam, ampak glas v meni je kričal po spremembi. Takrat se spomnim na svojo prijateljico Janjo. Glas v meni je vedel, da je samo ona tista prava, ki me lahko vrne na pravo pot. 

Janja, prijateljica, devica po horoskopu, tako kot jaz. Karakterno podobna, s to izjemo da je ona precej bolj vztrajna in dosledna kot jaz. Meni zagotovo ne bi uspelo to, kar je njej. A poizkusiti moram. Zdaj je ona moja edina rešitev.
Mirno, preudarno, natančno se loti tudi mojih dilem. V človeka se poglobi, skuša te spoznati, te razoroži, ker želi vedeti vse o mojih dosedanjih neuspehih, o mojih ciljih. A prvič se razbremenim bremena, ko ji vse to zaupam. Občutek imam, da mi bo zdaj šlo lažje.
Povem ji, da nisem vztrajna, da me je sram pridet v telovadnico, ker bodo videli kako sem v slabi formi, ker se bom ves čas samo primerjala.
Janja ne hiti. Pove, da rabim čas, da greva počasi. Super, to meni zelo ustreza. 
Najprej začneva pri prehrani. Razloži mi, da se ne rabim ničemur odpovedati. Da se lahko čisto malo pregrešim, da pa moram biti dosledna pri upoštevanju njenih navodil. Super, sliši se lahko. In na koncu se izkaže, da je res. Ne bom rekla, da vmes ne pride kriza. Ker pride. Ampak takrat ji napišem sporočilo, se ji zaupam. Takoj mi odgovori. Je z mano, podpira me. Vedno znova me opominja, da ne gre za številko. Da gre za moje življenje, za spremembo življenjskega stila, tistega, kar sem si sama tudi najbolj želela. 
V telovadnici je z mano, me podpira, za vsak uspeh pohvali, neuspeh podkrepi s prijazno besedo. Verjame vame, da mi bo uspelo. Točno ve kaj mora reči, a nikoli ne pretirava. Ko pridem, vem, da me bo telovadba zbudila, zavem se, da so tam sotrpinke, ki se trudijo tako kot jaz. Da to delamo, ker ljubimo svoje telo, ker ljubimo gibanje, predvsem pa življenje. 
Moja zgodba ni nič posebnega, a sem vesela da se je zgodila. Toliko stvari sem se naučila o sebi. Toliko lepega sem pridobila. Številka na tehtnici kmalu ne bo več pomembna."

Tjaša, 34 let

bottom of page